Najstarejše poživilo (4. del)

Predzadnji iz serije prispevkov, ki so za motivacijo in v pomoč pri vzgoji lastnih tobačnih rastlin.

Sušenje in zorenje tobaka sorte Virginija

Sušenje tobačnih listov poteka različno glede na sorte tobaka. Vedno jih obiramo popoldne/zvečer ko so listi popolnoma suhi.

Tobak sorte Virginja sušimo v senčnem in zračnem (ne presuhem) prostoru približno 3 tedne oziroma tako dolgo, da so popolnoma rjave barve, vendar ne smejo biti krhki in drobljivi. Posamezne tobačne liste nanizamo na vrvico in jih razpnemo ali pa z gumijasto elastiko spnemo peclje 2-3 listov skupaj in jih obesimo na vnaprej napeto vrvico.

Nato sledi vsaj 8 tednov zorenja, najboljše je, da ostanejo na isti lokaciji, moramo pa imeti na voljo dovolj zračenja in vlažnosti, katero lahko po potrebi reguliramo. Pomaga termometer in vlagomer, s katerima dnevno nadziramo temepraturo in vlažnost, ki naj se gibljeta okoli 16-35°C, vlaga pa ves čas okoli 65%. Če bo prehladno in premalo zračno nam tobačni listi zorijo počasneje, če pa bo prevlažno bodo splesneli in niso več uporabni za nadaljno predelavo.

Vlago in temepraturo lahko enostavno nadziramo z odpiranjem okna ponoči in zapiranjem podnevi, ko je vroče, če pa je presuho si pomagamo z vlaženjem (polivanjem vode) po tleh ali s podloženimi vedri vode.

Ko so popolnoma suhi jih shranimo v kartonske škatle, pomembno je, da ostranimo glavne podolžne peclje in žile, saj se v njih nabira vlaga. Na suhem v kartonskih škatlah lahko počakajo na nadaljno predelavo ali pa jih takoj zmeljemo (s strojčkom za rezance) in zorimo v steklenih kozarcih. Priporočeno dodatno naravno zorenje je vsaj 1-2 leti.

Sušeni in zreli tobačni listi sorte Virginija

Video “zgodba nekega tobaka 2019” na Facebook strani Mosir Smoking Pipes: klik na (->link<-)


Discover more from Ko pipa zadiši... / When you smell the pipe...

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Komentiraj